Alamandovka - Alamanda cathartica
Alamandovka je ena najlepših ovijajočih tropskih rastlin z bleščečimi zelenimi listi in z velikimi rumenimi cvetovi. Če ne bi bila tako občutljiva, bi bila nedvomno bolj priljubljena. Njena druga imena sta alamanda ali pasji strup. Prihaja iz Brazilije, zato zahteva toplo in vlažno ozračje ter veliko svetlobe. Je bolj primerna za zimske vrtove, kjer zelo hitro raste, kot za stanovanja, kjer raste precej počasneje in se zato grmičasto razraste. Pripada družini pasjestrupovk - Apocynaceae. V prodaji je na voljo v dveh različicah: grandiflora z bledo rumenimi cvetovi in hendersonii z rumenimi cvetovi, ki imajo rdeče popke.
Lastnosti
Velikost: alamandovka je ovijalka. Njene vitice v dobrih pogojih dosegajo dolžino 5 do 6 metrov in v enem letu lahko zrastejo en meter.
Čas cvetenja: veliki cvetovi v obliki zvonca se pojavljajo vse poletje in lahko zrastejo do 10 centimetrov. Na žalost to niso trajni cvetovi, vendar se vsak dan od maja do decembra razvijajo novi.
Vonj: lepo diši.
Življenjska doba: pri dobri oskrbi in ugodni klimi (najboljše v zimskem vrtu) lahko alamandovka živi veliko let.
Težavnost oskrbe: gojenje v stanovanju je precej težavno.
Nasveti za gojenje
Preden kupimo: kupujmo samo rastline z bleščečimi zelenimi listi in veliko količino cvetnih listov. Ne smemo kupiti rastline, katere cvetovi odpadajo že ob našem rahlem dotiku.
Kdaj jo kupimo: alamandovke ne srečamo pogosto v trgovinah. Najlažje jo dobimo med julijem in septembrom.
Temperatura: odgovarja ji visoka temperatura.Tudi pozimi moramo rastlini zagotoviti visoko temperaturo, ki ne sme pasti pod 15°C.
Svetloba: alamandovka ima rada sonce. V tropskih goščavah prodira z mladikami navzgor med krošnje dreves, da je čim bližje sončnih žarkov, ker njen spodnji del ostaja v polsenci v nižjih delih goščave. Tudi v naši geografski širini potrebuje veliko sonca, vendar jo moramo obvarovati pred ostro sončno svetlobo.
Vlažnost zraka: potrebuje veliko vlažnost. Lonček obdamo z vlažno šoto, poleti pa je dobro rastlino pogosto vlažiti. Vlažimo jo podobno kot pri zalivanju, samo z mehko mlačno vodo.
Postavitev: alamandovka se počuti dobro v družbi drugih rastlin, ki tudi zahtevajo veliko vlažnost zraka, zato je dobro rastline s podobnimi zahtevami postaviti skupaj. Skupina takšnih rastlin si izdela lastno ustrezno mikroklimo.
Zalivanje: če se rastlina nahaja v sončnem svetlem prostoru, ima ustrezno temperaturo in je v obdobju popolne rasti, potrebuje veliko vode; posebej v času cvetenja od maja do novembra. Takrat jo moramo zalivati dvakrat na dan.
Gnojenje: v obdobju rasti jo moramo gnojiti enkrat na dva tedna.
Vrsta zemlje: uporabimo lahko posebno zemljo, zadošča pa tudi navadna cvetlična prst.
Presajanje: če alamandovkaraste v lončku, jo moramo vsaki dve leti presaditi (če je potrebno). Pri presajanju starejših rastlin moramo vedno uporabiti večji lonček. Hkrati lahko obrežemo korenine. Težje to naredimo z rastlinami, rastočimi v vrtu. Te lahko samo posipamo s svežo zemljo od 3 do 5 centimetrov visoko.
Razmnoževanje: z uporabo stebelnih potaknjencev spomladi ali pozno jeseni.
Obrezovanje: alamandovko obrežemo samo pred začetkom vegetativnega obdobja (glej dodatne informacije).
Nasvet
Pozimi so lahko z alamandovko težave, saj zahteva stalno temperaturo med 15-18°C, suh zrak pa je za njo škodljiv.
Bolezni in drugi problemi
Uveli konci mladik in povešeni listki: so najbolj pogosto znamenje, da ima rastlina premalo vode. V sušnem poletju jo moramo skrbno zalivati. Alamandovka ne prenese izsušitve. Izsušeno rastlino moramo postaviti čez celo noč v posodo z mlačno vodo in jo kasneje pravilno zalivati.
Navadna pršica: je pogosto razlog, da se pojavljajo rjave lise na listih. Taki listi uvenejo in odpadajo. Previdno moramo pregledati spodnje strani listov in vrh mladik. Navadno pršico je zelo težko uničiti, ker zelo pogosto postaja odporna na kemična sredstva. Najbolje je, da obrežemo napadene dele in jih kasneje poškropimo z zaščitnim sredstvom. Če to ne zadošča, moramo rastlino uničiti.
Lise na listih in slaba rast: rastline pričajo o prisotnosti uši. Najdemo jih pri nastavku in na spodnji strani listov. Če jih ni preveč, lahko poskusimo napadena mesta umiti z mlačno vodo. Ko to ne zadostuje več, moramo uporabiti sredstvo proti ušem.
