Bršljanasta pelargonija - Pelargonium peltatum
Bršljanasto pelargonijo pogosto imenujemo tudi viseča pelargonija, ker zelo lepo izgleda v visečih posodah in balkonskih koritih. Je zelo priljubljena trajnica, ker je nezahtevna rastlina. Njena prezimitev ne povzroča večjih težav in postavimo jo lahko v mnogih prostorih. Gojimo jo lahko tudi kot sobno rastlino. Bršljanasta pelargonija je takrat ko cveti, cela pokrita s cvetovi.
Bršljanasta pelargonija prihaja iz južne Afrike in pripada družini Geraniaceae - krvomočnikovk.
Lastnosti
Velikost: je trajnica s poleglimi ali visečimi, precej nežnimi in oglatimi mladikami. Listi bršljanaste pelargonije imajo pet zaobljenih krp in so goli, mesnati, po robovih celi, s pecljem v sredini listne ploskve. Cvetovi so različne velikosti in barve: rožnati, rdeči in rdečo vijoličasti, združeni v ne pregoste češulje.
Čas cvetenja: od pomladi do jeseni.
Vonj: neznaten vonj.
Življenjska doba: lahko živi veliko let.
Težavnost oskrbe: nezahtevna za gojenje.
Nasveti za gojenje
Preden kupimo: pazimo, da ima nepoškodovane listi.
Kdaj jo kupimo: v aprilu in maju v vsaki cvetličarni.
Temperatura: prenašajo visoko temperaturo (ko jo pravilno zalivamo) med poletjem, pozimi pa jim najbolj ustreza temperatura od 10 do 15°C.
Svetloba: najlepše cvetijo na sončni legi. Tudi v stanovanju zahtevajo sončne lege.
Vlažnost zraka: jih ne vlažimo.
Postavitev: bršljanasta pelargonija je primerna za vsako mesto: lahko jo postavimo na zid, damo v visečo posodo ali v balkonsko korito.
Zalivanje: zahteva veliko vode. Med poletjem jo zalivamo vsak dan, pozimi pa zmanjšamo zalivanje.
Gnojenje: med poletjem jo gnojimo enkrat na teden, pozimi pa je ne gnojimo.
Vrsta zemlje: zahteva prhlično zemljo, bogato s hranilnimi snovmi. Za poganjke je primerna mešanica navadne cvetlične zemlje s šoto.
Presajanje: spomladi, če je lonček premajhen.
Razmnoževanje: najbolj enostavno jo razmnožimo s potaknjenci v aprilu in avgustu.
Obrezovanje: če so mladike predolge in morajo pozimi rastline stati druga poleg druge, jih lahko skrajšamo.
Nasvet
Dolge mladike morajo svobodno viseti iz lončkov ali balkonskih korit.
Bolezni in drugi problemi
Črne lise na steblu: iz katerih gre tekočina ali sluz, so znamenje črne pegavosti, ki jo povzročajo bakterije. Napadena stebla gnijejo. Karakterističen je črn znak v obliki črke V, ki se pojavlja na listih. Ko opazimo liste s takšnimi znamenji, moramo rastline takoj uničiti. Potaknjence lahko vzamemo samo iz zdravih rastlin. Uporabiti moramo razkužen nož.
Čudni valoviti listi in pritlikave mladike: so znamenje virusnih bolezni, katerih se ne da ozdraviti.
Uši: zelo pogosto se pojavijo med poletjem. Odstranimo jih z močnim curkom vode. To delamo nekajkrat zaporedoma.
Veliko listov in malo cvetov: rastlina je dobila preveč dušika.
Polkrilci: so večji kot uši in sesajo rastlino. So dolgi od 5 do 10 mm. Rezultat njihove invazije so zviti listi in necvetenje rastline.
