Laščnik - Adiantum
Laščnik je brez dvoma zelo lepa rastlina, ki zahteva vlažne, tople in zasenčene lege. Rastlina ne prenaša velike količine svetlobe ter direktnega sonca. Njena domovina so vlažni gozdovi, nekatere sorte pa rastejo tudi v ozkih skalnih razpokah. Sorte s povešeno obliko pogosto pokrivajo cele skale z nežnimi zelenimi listi, zato tudi kot lončnice zahtevajo podobne razmere. Druga imena te rastline so lasci, adiantum, laščnik, venerini lasci, adiant, lasna praprot.
Laščnik v naravi raste skoraj po celi zemeljski obli. V toplih območjih, ponavadi v deževnih gozdovih Južni Ameriki raste okoli 190 sort ta rastline. Laščnik pripada družini Polipodiaceae - praprot.
Lastnosti
Velikost: šopasta rastlina, ki zraste od 40 do 50 centimetrov višine. Laščnik ima dvojne pernate liste z klinastim lističem, ki so na zgornjem robu šobasto nazobčani ali neznatno krpati in imajo rjavkaste peclje. Na spodnji strani listov se nahajajo skupinice trosnikov, ki so napolnjeni z trosi.
Čas cvetenja: ne cveti.
Vonj: ne diši.
Življenjska doba: rastlina lahko živi veliko let pri ustrezni negi in visoki vlažnosti zraka.
Težavnost oskrbe: rastlina je precej zahtevna za gojenje.
Nasveti za gojenje
Preden kupimo: kupiti moramo dobro razraščeno rastlino z nepoškodovanimi listi in bleščečimi peclji.
Kdaj jo kupimo: celo leto.
Temperatura: rastlina zahteva stalno temperaturo poleti in pozimi, ki znaša od 15 do 20°C.
Svetloba: rastlina ne prenaša preveliko svetlobe in direktnega sonca, najbolje raste v zasenčeni legi. Laščnik nikakor ne prenaša prepiha.
Vlažnost zraka: rastlina zahteva visoko vlažnost zraka, zato moramo pogosto škropiti okolje rastline, pri tem pa voda ne sme padati na liste. Lonček z rastlino lahko postavimo na plast gramoza v posodi z vodo (lonček ne sme stati v vodi). Drug način za zvečanje vlažnosti zraka je postavljanje lončka z rastlino v večjo posodo, s tem da prazen prostor med lončkom in posodo napolnimo z vlažno šoto.
Postavitev: v sobi ta prelepa praprot najbolje izgleda, ko stoji na samem. Na primer na cvetličnim stojalu, direktno na tleh, na sredini sobe ali na stopniščih.
Zalivanje: zemlja se ne sme nikoli posušiti. Rastline zalivamo z mehko vodo pri sobni temperaturi, ki jo vlivamo tesno ob robu lončka. Voda mora odteči v podstavek, ker rastlina ne prenaša zalitja korenine. Če rastlini zalijemo listne ploskve ali šop pecljev, lahko ustavimo razvoj novih listov. Pozimi omejimo zalivanje. Nevarna je tudi izsušitev koreninske grudi.
Gnojenje: rastline gnojimo od marca do avgusta z majhnimi dozami gnojila za praproti.
Vrsta zemlje: kot vse praproti tudi laščnik zahteva dobro prepustno zemljo zmešano s šoto.
Presajanje: najbolj primerno obdobje za presajanje je pomlad. Mlade rastline presajamo vsako leto, starejše pa vsake dva do tri leta.
Razmnoževanje: dobro razraščene rastline lahko razmnožimo z delitvijo koreninske grude ali iz semen (glej dodatne informacije).
Obrezovanje: odstranimo suhe liste. Ko rastlina začne veneti, jo lahko poskušamo rešiti z radikalnim obrezovanjem.
Nasvet
Rastlina ne prenaša suše. Ko se zemlja v lončku posuši, lahko poskušamo rešiti rastline tako, da damo lonček z rastlino v posodo napolnjeno z mlačno vodo in ga vzamemo ven takrat, ko se na površini vode nehajo pojavljati mehurčki zraka. To traja približno 10 minut. Ko vzamemo rastlino iz vode, jo moramo obrezati z ostrim nožem tik nad površino zemlje.
Bolezni in drugi problemi
Listi se nenadoma začnejo zvijati, njihovi robovi pa venejo: to pomeni, da rastlini manjka vode. Drug vzrok je lahko tudi suh zrak. Rastline moramo takoj zaliti in poškropiti okolje rastline. Lahko tudi poplavimo lonček z rastlino v mlačni vodi.
Listi odpadajo: to je rezultat dolgotrajne suše ali spremembe lege. Rastline moramo zaliti, liste pa obrezati.
Zviti listi rastline, kateri ne manjka vode: so znamenje preobilnega zalivanja ali prenizke temperature. Lonček z rastlino postavimo v bolj topel prostor in omejimo zalivanje.
Laščnik zelo močno reagira na spremembo vlažnosti in temperature zraka: ta pojav lahko opazimo, ko rastlini spremenimo lego. Ne smemo pozabiti, da obstaja zveza med temperaturo in vlažnostjo zraka. Če se viša temperatura zraka v prostoru, se s tem zmanjšuje vlažnost zraka, zato moramo poskrbeti za povečanje vlažnosti zraka v okolju rastline.
Listi so redki in majhni: rastline moramo pognojiti.
Listi bledijo: rastlina ima preveč direktnega sonca. Rastlini spremenimo lego.
