Neoporterija - Neoporteria
Neoporterija ima kot mlada rastlina kroglasto obliko, ki se kasneje spremeni v cilindrasto. Rastlina raste zelo počasi in pripada skupini kaktusov, ki obilno cvetijo in tvorijo izredno lepe trne. Neoporterije so primerne za gojenje na okenski policah in lahko stojijo na soncu.
Neoporterija prihaja iz Čila in severne Argentine.Botaniki jo uvrščajo v družino Cactaceae - kakatej.
Lastnosti
Velikost: največje sorte te rastline zrastejo do 30 centimetrov v višino, vendar to višino dosežejo šele v nekaj letih. Stebla neoporterije so sestavljena iz 14 do 20 navpičnih reber, ki imajo avreole. Avreole spominjajo na majhne bele blazinice, iz katerih raste mehka dlačica, trni in cvetovi. Trni so zelo dekorativni, so črne ali srebrno-sive barve in so lahko spleteni ali spiralno razvrščeni. Iz ene avreole lahko zraste veliko cvetov, ki so bele, rumene, rožnate ali rdeče barve.
Čas cvetenja: večina sort cveti od maja do avgusta, Neoporteria wagenknechti pa cveti okrog božiča.
Vonj: nekatere sorte prelepo dišijo.
Življenjska doba: rastlina lahko živi veliko let.
Težavnost oskrbe: rastlina ni zahtevna za gojenje, če jo pazljivo zalivamo.
Nasveti za gojenje
Preden kupimo: prodajane neoporterije so pogosto cepljene in takrat rastejo hitreje.
Kdaj jo kupimo: vse leto.
Temperatura: spomladi in poleti so najbolj primerne sobne temperature od 20 do 25°C, v obdobju mirovanja od septembra do februarja pa moramo rastlini zagotoviti bolj hladen prostor s temperaturo od 5 do 10°C.
Svetloba: mlade rastline zaščitimo pred neposrednim soncem, starejše pa lahko stojijo na neposrednem soncu.
Vlažnost zraka: normalna vlažnost zraka.
Postavitev: rastlina lahko stoji med drugimi kaktusi ali sukulenti.
Zalivanje: v obdobju rasti rastline zalivamo enkrat na teden, v obdobju mirovanja pa jim zelo omejimo zalivanje ter jih od decembra do januarja ne zalivamo.
Gnojenje: v obdobju rasti rastline gnojimo enkrat na tri tedne s slabo raztopino gnojila, v obdobju mirovanja pa jih ne gnojimo.
Vrsta zemlje: najbolj primerna je posebna zemlja za kaktuse ali mešanica, sestavljena iz cvetlične zemlje, bogate z apnencem in peskom.
Presajanje: manjše rastline presajamo enkrat na dve leti, večje pa enkrat na tri leta.
Razmnoževanje: rastline lahko razmnožimo iz sadik spomladi ali v maju posejemo semena.
Obrezovanje: ne obrezujemo.
Nasvet
Uporabljamo prepustno zemljo, ker so korenine občutljive za gnilobo.
Bolezni in drugi problemi
Navadna pršica: izsesava sokove iz kaktusov. Škodljivce lahko prepoznamo po rumeno rjavih lisah na steblih ter po karakteristični nežni pajčevini na dnu listov. Navadna pršica se pojavlja najbolj pogosto, ko rastlina stoji v pretoplem prostoru, kjer je suh zrak. Uporabimo insekticid.
Bledo zeleno steblo: priča o preveliki količini apnenca v prsti. Rastline moramo presaditi v posebno zemljo za kaktuse in za zalivanje uporabljati samo mehko vodo.
Popki odpadajo: ko rastlina stoji na prepihu ter v prehladnem prostoru ali jo nezadostno zalivamo. Vzrok odpadanja popkov je lahko tudi nepravilno gnojenje.
