Omelasti smokovec - Ficus deltoidea
Omelasti smokovec malo spominja na njemu sorodne sorte fikusov, med katerimi je en iz najmanjših, ki jih lahko kupimo. Omelasti smokovec ima majhne liste s katerimi v naravi zapolni razpoke med velikimi drevesi. V naravi rastlina ne prenaša sence na dnu tropskih gozdov in neposrednega sonca. Če si želimo gojiti to rastlino na to ne smemo pozabiti.
Omelasti smokovec prihaja iz tropskih gozdov vzhodne Azije in pripada družini Moraceae - murvovk.
Lastnosti
Velikost: v lončku na okenski polici rastlina zraste od 150 do 200 centimetrov višine. Rastlina raste počasi. Mlade rastline v enem letu zrastejo 15 centimetrov, starejše pa malce več in prevzemajo obliko grma. Listi so zeleni in jajčaste oblike, cvetovi pa majhni in neznatni. V zalistju rastlina tvori prelepe plodove, ki s svojo obliko spominjajo na grašek. Plodovi imajo na začetku belo barvo, kasneje pa jo spremenijo na zeleno, nato rumeno oranžno. Ter končno postanejo rdeče barve. Plodovi hitro odpadajo a rastlina vedno tvori nove plodove.
Čas cvetenja: vse leto.
Vonj: ne diši.
Življenjska doba: rastlina lahko živi precej dolgo.
Težavnost oskrbe: rastlina je enostavna za gojenje.
Nasveti za gojenje
Preden kupimo: rastline kupimo s številnimi mladikami, ki imajo goste liste. Rastline lahko rahlo potresemo in če ji pri tem odpadajo plodovi, je bolje ne kupimo.
Kdaj jo kupimo: vse leto.
Temperatura: vse leto rastlina zahteva sobno temperaturo, pozimi pa malce nižjo od 16 do 20°C.
Svetloba: rastlina zahteva svetel prostor brez neposrednega sonca, zato jo ne smemo postaviti na južno okensko polico.
Vlažnost zraka: poleti liste občasno škropimo.
Postavitev: omelasti smokovec zelo lepo izgleda, ko stoji na samem - takrat lahko občudujemo njegove lepe liste in sijajne plodove.
Zalivanje: med poletjem moramo rastline obilno zalivati, zemlja mora biti vedno vlažna, pozimi pa rastline zalivamo enkrat na teden.
Gnojenje: v obdobju rasti rastline gnojimo enkrat na 10 dni.
Vrsta zemlje: rastlina dobro raste v navadni cvetlični zemlji.
Presajanje: mlade rastline presajamo vsako pomlad, starejše pa vsake 2 do 3 leta.
Razmnoževanje: rastline lahko razmnožimo iz vrhnjih potaknjencev, ki jih pustimo dlje časa v vodi, da bi odstraniti mlečen sok, nato pa jih posadimo v mešanico šote in mivke, kjer se ukoreninijo po nekaj tednih.
Obrezovanje: ponavadi rastlina raste tako počasi, da ne rabi obrezovanja. Če si želimo imeti rastline v obliki majhnega drevesa, jo lahko obrežemo.
Nasvet
Včasih moramo zbrisati prah iz listov ali umiti rastline pod tušem.
Bolezni in drugi problemi
Rumeni odpadajoči listi: pojavljajo se, ko rastline preveč zalivamo ali rastlina stoji v pretemnem prostoru. Vzrok je lahko tudi, da smo rastline prestavili iz enega okolja v drugo. Rastlini moramo zagotoviti ustrezne pogoje.
Rumeni listi, na spodnji strani listov se pojavlja pajčevina - navadna pršica: liste moramo natančno umiti z vodo, dokler ne odstranimo vseh škodljivcev.
Rumeni listi z rjavimi trdimi lisami na spodnji strani - kaparji: škodljivce odstranimo z uporabo ostrega noža ali umivamo liste z tamponom prepojenim z alkoholom. Če je invazija velika, ne bodo pomagal niti kemična sredstva, ker kaparje ščiti debel oklep.
Rjave lise na listih: pojavijo se ponavadi med poletjem, ko rastlina stoji na neposrednem soncu. Rastline moramo postaviti v bolj senčen prostor.
