Perunika - Iris
Če imate radi perunike in jih gojite v vrtu, lahko tudi poskusite jih gojiti v stanovanju. Predvsem nizke sorte so zelo primerne za gojenje v plitkih posodah. Druga imena so iris ali mavrica. Perunika je že znana od stoletji, kot lepa vrtna rastlina. Družina perunikovke je ena izmed najbolj številnih botaničnih družin. Gojene so številne sorte, ki pripadajo k različnim podvrstam in skupinam. Obstajajo tudi številne mešance in žlahtnjene divje sorte. Razlike v gojenju, so že vidne v zahtevah glede prsti. Obstajajo sorte, ki tvorijo čebule, druge pa imajo korenine. Pogosto se razdeli perunike glede na čas cvetenja in višino cvetličnih stebli. Tako obstajajo sorte, ki cvetijo spomladi in tiste, ki cvetijo pozimi. Glede na višine, obstajajo pritlične, miniaturne, polvisoke in visoke sorte. Pritlikave sorte najbolj je gojiti v koritih, a v večje posode so primerne polvisoke sorte. Sorte, katerih čas cvetenja pripada med poletjem, so primerne za gojenje v lončkih. Najlepše izgledajo perunike, ko rastejo v skupinah, v majhnih vedrih in so to rastline, ki se hitro razrastejo. Perunika prihaja iz Evrope in pripada družini perunikovk - Iridaceae.
Lastnosti
Velikost: perunikovke obsegajo sorte, ki tvorijo čebule in sorte, ki imajo korenine. Tudi v odnosu do velikosti rastlin, obstajajo znatne razlike v te družini. Znane so pritlikave sorte, ki zrastejo samo do 10 centimetrov višine, kot tudi rastline, ki zrastejo do 1 metra višine. Listi čebulastih perunik, običajno so ozki, suličasti ali zviti. Zato pa listi koreninastih perunik imajo toge, mečaste liste.
Čas cvetenja: je odvisen od sorte. Cvetovi čebulastih perunik so zgrajeni iz šestih listov cvetnega odevala, od katerih so trije notranji in trije zunanji. Zunanji listi so usmerjeni navzdol, ter imajo pogosto vzorčast okras ali so temneje ožiljeni. Cvetovi so v vseh mogočih barvah in njihovih odtenkih. Pogosto lahko srečate večbarvne perunike. Cvetovi koreninastih perunik so tudi zgrajeni iz šestih listov. Trije notranji so pokončni, trije zunanji upognjeni navzdol. Cvetovi so modre, preko svikino modre, vijolične, rumene, rožnate do bele barve.
Vonj: ne diši.
Življenjska doba: rastline pri pravilni oskrbi in ustrezni prezimitvi lahko živijo precej dolgo.
Težavnost oskrbe: rastline se bolj lahko goji v vrtu, kot v posodah, ker ne zahtevajo oskrbi pozimi.
Nasveti za gojenje
Preden kupimo: kupljene čebule morajo biti lepe in čvrste. V večini vrtnarskih središč lahko kupimo le običajni sortiment.
Kdaj jo kupimo: kupujemo konec poletja ali jeseni.
Temperatura: perunike gojene zunaj so ponavadi odporne na mraz. Rastline gojene v posodah moramo pozimi dobro pokriti, da jih zaščitimo pred hladom.
Svetloba: rastline imajo rade sončno lego.
Vlažnost zraka: navadna vlažnost zraka.
Postavitev: perunike posadimo povsod, kjer nam manjka barvastih in velikih rož.
Zalivanje: perunike zahtevajo za svoj razvoj veliko vode, posebej ne smemo o tem pozabiti pri rastlinah gojenjih v posodah.
Gnojenje: v obdobju rasti rastline gnojimo nekajkrat s posebnim za nje gnojilom.
Vrsta zemlje: rahla, bogata s hranilnimi snovmi prst.
Presajanje: rastline gojene v posodah, presajamo vedno spomladi v novo prst.
Razmnoževanje: rastline lahko razmnožimo z delitvijo korenine ali iz dodatnih čebulic.
Obrezovanje: ni nujno.
Nasvet
Vrstam s čebulico odstranjujemo odcvetele cvetove. Po cvetenju izkopljemo pregoste gruče in razdelimo. Perunik iz skupine Juno ne izkopavamo, dokler listi se povsem ne posušijo.
Vrstam s korenino odstranjujemo odcvetela cvetna stebla. Vsakih nekaj let jih po odcvetenju izkopljemo, razrežemo na dele tako, da je na vsakem delu nekaj listov in posadimo.
Bolezni in drugi problemi
Rumene lise na listih:, ki čez nekaj časa se med seboj vezejo, ponavadi povzroča neustrezna lega - premalo sonca ali prevlažna zemlja. Rastlinam moramo spremeniti lege.
Črne proge na čebulicah ali rumene lise na listih: črnilovka perunik bolj pogosto se pojavlja v toplejših krajih. Okužene čebulice uničimo.
Polzi: nastavljamo jim vabe ali pobiramo zgodaj zjutraj.
Perunike: razen tega so bujno rastočimi rastlinami, ki se zelo hitro razmnožujejo.
Razmnoževanje
Perunike lahko razmnožimo sami, sploh je to priporočeno. Rastline čez nekaj let vzamemo iz zemlje in razdelimo, ker bo zraslo preveč čebulic ali korenine, kaj zelo izčrpa hranilne snovi iz zemlje, ter nekoristno vpliva na lepoto rož. Perunike presajamo od konca julija do septembra. Dodatne čebulice moramo zelo pazljivo razdeliti od materinske čebule in posaditi v posamezne, majhne lončke. Rastline, ki tvorijo korenino, razrežemo z zelo ostrim nožem. Korenine vzamemo iz zemlje in natančno počistimo. Kasneje razdelimo mlajše, stranske dele korenine. Moramo paziti, da ne poškodujemo malih, belih koreninic. Najstarejši, sredinski del korenine lahko odstranimo. Odstranimo tudi poškodovane in bolne dele korenine. Vse listi rastline obrežemo na višino okoli 15 centimetrov, nato posamezno sadimo mlado korenino.
Vrste
Iris barbata - bradata perunika pripada v skupino, ki tvori korenino. Znane so nizke sorte Nana, srednje Media ter visoke Elatior. Odvisno od sorte, Iris barbata - bradata perunika cveti od maja do avgusta.
Iris Hollandica - holandska perunika je najbolj znana perunika, ki raste iz čebuli. Zraste od 50 do 80 centimetrov višine in je sijajna rezana roža. Rastline imajo bele, rumene ali modre cvetove s kontrastno obarvanimi lisami.
Iris sibirica - sibirska perunika dobro raste v vlažni zemlji. Cveti v juniju.
Iris reticulata - mrežasta perunika je ena izmed najnižjih sort, ki raste iz čebule. Zraste do 15 centimetrov višine, a njene cvetove so v različnih modrih ali vijoličastih odtenkih s rumeno risbo. Lahko se zgodi, da rastlina zacveti, ko še zemljo pokriva sneg.
Iris histrioides cveti od marca do aprila s kričečo modrimi cvetovi s temnimi modrimi, belimi ali rumenimi znamenji na cvetovih. Njene cvetne stebla so krajša. Listi pa se pojavijo kasneje.
Iris histrioideos "Major", ki ima cvetovi z majhnimi pikami, je zelo iskana rastlina, čeprav njene čebule zelo redko kupimo v vrtnarskih trgovinah.
V glavnem vrste čebuličastih perunik delimo v tri glavne skupine: Reticulata, Xiphium in Juno.
Reticulata
Ta skupina ima čebulico "oblečeno v mrežasto tuniko". Rastline so zelo nizke, zrastejo samo do 15 centimetrov višine in cvetijo v februarju in marcu. Iris danfordiae nežno diši in ima rumene cvetove z zeleno rjavimi pikicami. V to skupino pripadajo tudi Iris reticulata - mrežasta perunika in Iris histrioideos.
Xiphium
Ta skupina cveti poleti in je zelo lahka za gojenje. Pripadajo tukaj Iris Hollandica - holandska perunika, angleška perunika, ki cveti od začetka do sredine poletja v odtenkih bele, rumene in vijolične barve, ter španska perunika, ki cveti sredi poletja in ima bele, rumene, modre ali vijoličaste cvetove.
Juno
Je manj znana od prej omenjenih, verjetno zato, ker je bolj zahtevna za gojenje. V to skupino pripada Iris bucharica, ki ima rumene ali belkaste cvetove z rumenimi zunanjimi cvetnimi listi, in Iris graeberiana s sivkino modrimi cvetovi z belo "brado" na zunanjih cvetnih listih. Te dve vrsti so najmanj zahtevni v skupini, druge pa, kot Iris fosteriana, Iris magnifica in Iris rosenbachiana najbolje rastejo v rastlinjaku za visokogorske rastline.
