Islandski mak - Papaver nudicaule
Islandski mak je razkošna rastlina, ki se sama poseje iz semena. Rastlina nima posebnih zahtev glede zemlje in okolja, dobro raste tako na terasi kot na vrtu. Islandski mak je zelo odporna rastlina, ki jo lahko gojimo povsod. Matična rastlina živi samo dve leti, a se zato vsako leto znova sama poseje in tako dobimo lepe mlade rastline. Rastlina ima zelo privlačne cvetove.
Islandski mak prihaja iz Amerike in Kavkaza in pripada družini Papaveraceae - makovk.
Lastnosti
Velikost: okrasni islandski mak zraste od 30 do 40 centimetrov v višino. Stebla so dolga najmanj 15 centimetrov in so brez listov. Spodnji del rastline ima gosto grmičasto obliko. Cvet islandskega maka je sestavljen iz štirih cvetličnih listov krošnje, številnih prašnikov in karakterističnega pestiča v sredini cveta. Cvetovi so ponavadi rumene barve, čeprav lahko izstopajo tudi v drugih barvah. Ko rastlina neha cveteti, tvori makovice, ki izgledajo kot majhen svetilnik.
Čas cvetenja: od maja do oktobra.
Vonj: ne diši.
Življenjska doba: pravzaprav je islandski mak trajnica, čeprav pogosto po dveh letih odmre.
Težavnost oskrbe: rastlina ne prenaša prevlažne zemlje, razen tega pa je zelo lahka za gojenje.
Nasveti za gojenje
Preden kupimo: Prve rastline islandskega maka moramo sami posejati. Kasneje se rastlina zaseje sama.
Kdaj jo kupimo: spomladi.
Temperatura: normalna temperatura zraka. Rastlina dobro prenaša tudi bolj hladen in vetroven prostor.
Svetloba: rastlina posebej dobro raste na soncu ali v polsenci.
Vlažnost zraka: normalna vlažnost zraka.
Postavitev: rastlina ni primerna za gojenje v stanovanju, toda zelo dekorativno izgleda na vrtu, terasi ali v balkonskem koritu.
Zalivanje: rastlina zahteva zalivanje samo v obdobju suše. Ponavadi ji zadošča, če jo zalijemo enkrat do dvakrat v celotnem obdobju rasti.
Gnojenje: ne potrebuje gnojenja. Raste tudi na zelo nerodovitni zemlji, dodatno gnojenje pa ji lahko škodi.
Vrsta zemlje: rastlina najbolje raste v revni, apnenčasti in kamniti zemlji.
Presajanje: rastline presajamo samo v obdobju mirovanja.
Razmnoževanje: islandski mak posejemo spomladi ali jeseni iz semena, kasneje se rastlina zaseje sama.
Obrezovanje: uvele, s spremenjeno barvo ali zaradi bolezni spremenjene dele rastlin odstranimo, da bi preprečili morebitno bolezen.
Nasvet
Če rastlina raste v bolj rodovitni zemlji, bo imela bolj bujno rast listov toda manj cvetov.
Bolezni in drugi problemi
Preveč vode v zemlji: povzroči gnitje rastlin. Ne smemo pozabiti narediti dobro plast drenaže, če jo gojimo v lončku ali v balkonskem koritu.
Plesen: lahko prepoznamo po belosivem oprhu na spodnji strani listov ter predvsem na steblih in popkih. Postopoma napadeni deli rastline postanejo črni. Uporabljamo ista kemična sredstva kot pri invaziji peronospore.