Kivi - Actinidia chinensis
Kivi vsi poznamo kot eksotično sadje. Je pa to tudi zelo dekorativna in hitro rastoča oziroma vzpenjajoča rastlina. Na Kitajskem so gojili kivi že pred tisoč let. Ker zeleno sadje z okusom spominja na kosmulje s primesjo jagode, ga včasih kličejo tudi kitajska kosmulja. Na začetku XX. stoletja so začeli na veliko gojiti kivi na Novi Zelandiji. Od tam je dobila rastlina svoje današnje ime kivi, ki je izposojeno od ptiča, ki je simbol te države.
Kivi prihaja iz Kitajske in pripada družini Actinidiaceae - aktinidijevk.
Lastnosti
Velikost: rastlina je vzpenjavka, katere metrske mladike moramo privezovati ob podpore, na primer k močnim bambusovim drogom. Iz mladik rastejo rdeči, z dlačico pokriti peclji, na katerih se nahajajo zeleni žametni listi, ki imajo na spodnji strani belo dlačico. Kivi je dvospolna rastlina. Ženske rastline imajo liste s skoraj okroglo obliko, moške rastline pa imajo liste jajčaste oblike. Cvetovi kivija so 3 centimetre veliki in so rumene barve, sadje pa je zelene barve in je pokrito z rjavo dlačico.
Čas cvetenja: rastlina cveti v maju in juniju, sadje pa se tvori v novembru.
Vonj: vonj ni izrazit.
Življenjska doba: rastlina je v naših geografski širini novinka, zato je težko reči, kako dolgo lahko živi.
Težavnost oskrbe: rastlina je precej zahtevna za gojenje.
Nasveti za gojenje
Preden kupimo: ob nakupu kivija je dobro vedeti, ali je rastlina ženska ali moška. Če želimo pridelati sadje doma, potrebujemo obe rastlini, tako moško kot žensko.
Kdaj jo kupimo: spomladi.
Temperatura: rastlina zelo dobro prenaša visoke temperature, pozimi pa jo lahko postavimo v neogrevan rastlinjak.
Svetloba: rastlina mora imeti zelo svetlo lego. Poleti zahteva zelo veliko sonca.
Vlažnost zraka: normalna vlažnost zraka.
Postavitev: rastlina najbolje raste v toplem rastlinjaku. V stanovanju zahteva velika, dobro razsvetljenega okna. Kivi je lesnata rastlina, ki je odporna na mraz, zato jo lahko uporabimo v ustreznem in zaščitenem mestu za pokritje manj atraktivnih prostorov, kot so na primer stene in ograje.
Zalivanje: rastline poleti zalivamo bolj obilno, pozimi pa manj.
Gnojenje: rastline gnojimo enkrat na teden od maja do septembra.
Vrsta zemlje: rastlina zahteva zemljo, bogato s hranilnimi snovmi, ki je sposobna dlje zadržati vlago. Zelo dobra je mešanica 2/3 dobre vrtne zemlje z 1/3 mivke ali gramoza. Zemljo lahko zmešamo pol na pol s šoto.
Presajanje: ne presajamo.
Razmnoževanje: semena lahko pridobimo tudi iz sadja. Pred sejanjem moramo semena nekaj ur sušiti. Uporabimo posebno zemljo za sejanje.
Obrezovanje: če želim imeti sadje, moramo obrezovati tiste mladike, ki so imele sadeže. Mladike obrezujemo poleti, takrat ko se začnejo pojavljati popki.
Nasvet
V naši geografski širini celo takrat, kadar imamo žensko in moško rastlino, ne moremo pričakovati, da se bodo pojavili cvetovi, pa sadeži kivija so sploh izredna redkost.
Bolezni in drugi problemi
Rjave lise na listih poleti: so znamenje, da rastlina stoji na premočnem soncu. Poskrbeti moramo, da ima rastlina vsaj popoldan senco.
Uši: uporabimo insekticid.
Rdeči pajk: prepoznamo ga po nežni pajčevini. Rastline moramo takrat ponavadi rastline odstraniti. Ko opazimo samo rumene lise na listih, moramo uporabiti insekticid.
