Navadni bršljan - Hedera helix
Navadni bršljan je poznan, kot nezahtevna rastlina. Obstaja veliko sort te rastline, ki se razlikujejo po barvi, velikosti ali obliki listov. Vse sorte so zelo primerne kot sobne rastline, ki dobro uspevajo v temnejših prostorih, kot tudi v bolj svetlih. V naravi navadni bršljan živi v tistih gozdovih, kjer se v tleh nahaja veliko kalcija. Takšen plezajoči ali vzpenjavi grm lahko zraste do 30 metrov visoko. V naravi lahko preživi 500 let, njegovo deblo pa ima včasih premer 1 metra. O navadnem bršljanu je pisalo veliko antičnih pisateljev. Rastlina je bila skupaj z grozdjem simbol bogov vina: Bakchusa in Dioniza - simbola veselja.
Navadni bršljan prihaja iz Evrope in Azije in spada v družino Araliaceae - bršljanovcev.
Lastnosti
Velikost: rastlina, ki jo jeseni kupimo v cvetličarni, je ponavadi zelo majhna, a zelo hitro raste. Rastne vršičke ji moramo poščipati, da se rastline bolj razrastejo. V enem letu zrastejo od 30 do 50 centimetrov. Povešene ali plezajoče mladike, ki jih ne bomo obrezovali, lahko zrastejo celo do nekaj metrov dolžine. Listi so enostavni, vedno zeleni, usnjati ter jajčasto rombaste oblike s tremi do petimi trikotnimi in pisanimi roglji. Cvetovi so rumeno-zelene barve, zbrani v kobulasta socvetja, kar izgleda zelo dekorativno. Plodovi so modro-zelene barve v obliki borovnice in v velikosti zrna graha. So strupeni.
Čas cvetenja: navadni bršljan zacveti čez 8 do 10 let, ko rastlina doseže znatno velikost, čeprav se v stanovanju to zgodi zelo redko. Bolj pogosto cvetijo sorte, ki so gojene zunaj. Rastlina cveti jeseni, plodovi pa se tvorijo pozimi.
Vonj: cvetovi imajo trpek vonj, ki pritegne muhe in druge žuželke.
Življenjska doba: rastlina lahko živi zelo dolgo. Če rastlina postane prevelika, jo lahko presadimo v vrt. To storimo zgodaj poleti, da se rastlina prilagodi zunanjem razmeram. Navadni bršljan ne sadimo pod okrasnimi drevesi, ker jih lahko zaduši.
Težavnost oskrbe: rastlina je zelo lahka za gojenje.
Nasveti za gojenje
Preden kupimo: vedno izberemo grmičasto razraslo rastlino z novimi poganjki. Lončki z rastlino so ponavadi majhni, zato je najbolje takoj presaditi rastline v večji lonček.
Kdaj jo kupimo: celo leto.
Temperatura: rastlina dobro prenaša toploto, toda boljše raste v bolj hladnem prostoru. Poleti dobro uspeva pri temperaturi od 15 do 20°C (če je temperatura višja, rastline vsakodnevno vlažimo), pozimi pa od 7 do 10°C.
Svetloba: rastlina lahko raste na zelo slabo osvetljenih mestih. Večbarvne sorte potrebujejo več svetlobe, drugače njihovi listi izgubijo svoj dekorativen vzorec in postanejo enobarvno zeleni.
Vlažnost zraka: enkrat ali dvakrat na teden rastline vlažimo z mlačno vodo ali lonček z rastlino postavimo v podstavek, ki ga napolnimo z vlažnim peskom.
Postavitev: navadnega bršljana ne smemo postaviti na okensko polico nad radiatorjem, ker rastlina ne prenaša preobilice toplote. Rastlina je zelo primerna za gojenje v visečih posodah, kakor tudi v lončku. Rastlina dobro raste v bolj hladnih prostorih, kot na primer na stopnišču ali na okenski polici pri severnem oknu. Rastlina lahko uspeva skupaj z drugimi rastlinami, a ni priporočljiva za nasade v steklenicah, ker lahko zaduši vse druge rastline.
Zalivanje: rastlina nima obdobja mirovanja ter zahteva vedno enakomerno vlažno zemljo. Ne prenaša premokre korenine. Navadni bršljan poleti zalivamo enkrat do dvakrat na teden, pozimi pa enkrat na teden ali še manj.
Gnojenje: rastline redno gnojimo vsakih 14 dni.
Vrsta zemlje: rastlina dobro uspeva v navadni cvetlični zemlji.
Presajanje: rastline presajamo spomladi vsako drugo leto v večji lonček, starejšim rastlinam pa samo zamenjamo vrhnjo plast zemlje.
Razmnoževanje: rastline lahko razmnožimo iz potaknjencev ali z grobanjem (glej dodatne informacije).
Obrezovanje: če želimo, da se rastlina razveja, ji moramo redno obrezovati vršičke mladik.
Nasvet
Mladik rastline ne smemo trgati, ker lahko poškodujemo rastlino. Najbolje bo, če jih obrežemo. Vsaka 2 do 3 tedne obrišemo liste z mehko krpo ali gobo, namočeno v vlažno vodo, ker ni dobro, če so listi prašni. Pri čiščenju podpiramo liste z drugo roko. Uporabimo lahko listno loščilo, vendar ne več kot enkrat na dva meseca.
Bolezni in drugi problemi
Črne lise na listih: so znamenje glivične bolezni. Poškodovane liste odstranimo in rastline poškropimo s sredstvom proti gnilobi.
Suh zrak, visoka temperatura, pretemen prostor: povzročijo lahko, da rastlina odmre.
Listi postajajo črni: vzrok je preobilno zalivanje rastline, ponavadi pozimi. Pustimo, da se prst posuši, nato zalivamo redkeje.
Listi rumenijo in na spodnji strani listov se pojavlja pajčevina: to je znamenje invazije rdečega pajka. Rastline nekajkrat poškropimo z insekticidom in redno vlažimo z vodo.
Uši in kaparji: odstranimo z uporabo tampona, prepojenega z alkoholom. Lahko uporabimo tudi insekticid.
Sive ali bele lise na listih: so znamenje invazije tripsov - majhnih, črnih, krilatih žuželk. Prašimo s piretrom.
Pisane sorte postanejo zelene: preveč gnojila ali nezadostna svetloba. Rastline prenehamo gnojiti in postavimo v bolj svetel prostor.
Listi postajajo poleti beli: preveč neposrednega sonca. Rastline postavimo na nekoliko bolj zasenčeno mesto.
Listi se sušijo: rastlini je prevroče in presuho. Zmanjšamo temperaturo in rastline vsak dan vlažimo.
Listi so zgrbančeni in lepljivi, na njih pa se pojavijo drobne zelene žuželke - zelene listne uši: uporabimo insekticid.
Črnikaste obloge na listih - siva plesen: okužba z listnimi ali voskastimi ušmi. Škodljive žuželke odstranimo in plesen obrišemo.
