Razmnoževanje orhidej
Vsak resnični ljubitelj orhidej si jih vsaj enkrat zaželi razmnožiti. Vendar je to malo bolj težavno, kot pri drugih rožah, ni pa nemogoče. Obstaja nekaj možnosti za razmnoževanje orhidej. Vsak mora izbrati način, ki mu najbolj odgovarja. Najbolj enostavno je razmnoževanje preko delitve odrasle rastline, tako imenovane "keiki". Število na ta način pridobljenih rastlin je majhno. Za vse, za katere je vrtnarstvo konjiček, je to naravno opravilo, za začetnike pa razmnoževanje na ta način lahko vzame precej časa. Rastlino delimo pri presaditvi. Nekatere orhideje se same razdelijo, ko je vzamemo iz zemlje. Vendar pa načeloma to delamo s pomočjo razkuženih škarij. Počakati moramo, dokler se razrezana mesta ne posušijo in jih nato posuti z ogljem. Posamezne dele orhidej posadimo narazen. Nekatere vrste orhidej (na primer Phalaenopsis) izdelajo nove majhne rastline na koncu stebla. Dobro razvite rastline brez težav razdelimo.
Razmnožitev s semeni
Orhideje izdelajo velike količine semen. Vsi resnični ljubitelji vrtnarstva vsaj enkrat tudi sami poskusijo pridelati seme orhidej. Zaradi tega je potrebno cvetove oprašiti. Najboljše obdobje za to je nekaj dni po razcvetu orhidej. Za opraševanje uporabljamo palčico ali kaj podobnega. Oprašujemo znotraj iste vrste (to zagotavlja najboljše rezultate), čeprav je mogoče tudi križanje vrst. Vendar moramo včasih, posebej pri križanju, izvesti na desetine poskusov, preden uspešno oprašimo orhideje. Pri tem lahko preteče nekaj mesecev, preden semena dozorijo in semenska vrečka poči. Tako razmnožene orhideje lahko cvetijo šele po nekaj letih.
Za kiltje rabimo glive
Pridelava lastnega semena je relativno enostavna, vse naprej pa je zahtevnejše. V naravi orhideje namreč živijo v simbiozi z različnimi glivami. Čeprav večina orhidej lahko živi brez družbe gliv, pa brez njih ne bo kalila. Zaradi tega ne smemo semen orhidej kar posejati v posode. Največjo možnost za uspeh dosežemo s sejanjem semena direktno v lonček, kjer že raste matična rastlina in v kateri že obstajajo glive. Preden bo klijoča rastlina zrasla v lepo orhidejo ,lahko mine od 3 do 6 let.
Hranilne snovi
Strokovnjaki za gojenje orhidej vedo, kako nadomestiti glive z umetnimi sredstvi. Za začetnika pa je to pretežka naloga. Zato rabimo posebno hranilo s primeso substance, ki jo pridobivamo iz različnih morskih halog, uporabljano tudi v mikrobiologiji. Hranilo damo v navadno laboratorijsko epruveto. Pri sejanju moramo obdržati brezpogojno sterilne pogoje. V epruveto ne sme uiti preveč mikroorganizmov iz zraka. Tudi seme mora biti kar najbolj sterilno. Po sejanju epruveto shranimo v toplem in svetlem prostoru. Pripravljena gnojila dobimo v strokovnih cvetličarnah, ki so specializirana za gojenje orhidej. Kritičen trenutek za orhideje nastopi, ko jih dajemo iz sterilne podlage v naravne pogoje. Iz epruvete jemljemo samo rastline, katere imajo 2 do 3 listke in prve koreninice. Vzgojene mladike moramo jemati zelo previdno in jih posaditi v nizke posode.
Vegetativno razmnoževanje
Vegetativno razmnoževanje (brezspolno) se opira na izkoriščanje delov rastlin, v tem primeru dela korena. Mnogo vrst orhidej, ki rastejo iz vodoravnega stebla, ima posebne popke v podlagi korena, katere lahko uporabimo, da dobimo novo rastlino. Izberemo takšne dele na katerih so najmanj tri očesca. Postavljene v plastični vrečki z majhno količino zemlje, zmešano s kompostom ali mahom in v toplem in svetlem prostoru sčasoma izdelajo nove koreninice. Tedaj jih moramo posaditi v zemljo z dodatkom ustreznega gnoja. Na tak način se dobro razmnožijo vrste Cymbidium in Cattleya. Vrste, ki rastejo iz enega stebla, včasih izdelajo vrhove mladik na vrhu cvetličnega stebla. Ko mlada rastlina doseže ustrezno velikost, jo lahko odrežemo in posadimo v kompostno zemljo. Pogosto se pri presaditvi zgodi, da odpadejo nekateri gomolji. Ponavadi so to gomolji, ki še nimajo mladik. Ko bo čez nekaj časa v lončku premalo prostora, moramo rastline presaditi. To delamo zelo pazljivo, da ne poškodujemo občutljivih korenin.
Vegetativno razmnoževanje za strokovnjake
Nikoli ne vemo, kakšen odstotek pridobljenih rastlin bo imel lastnosti, ki si jih želimo, ampak gotovo je sigurno, da se bodo nove rastline razlikovale od matičnih rastlin. Vegetativno razmnoževanje je način, ki ga uporabljajo strokovnjaki ali v laboratorijih. Uporaba te metode zagotavlja, da bo gojena rastlina kopija matične rastline, za razliko od rastlin, razmnoževanih iz semen, kjer lahko nastopijo razlike, na primer v barvi rože. Metoda se opira na delitev tkiva na vrhovih mladik. Pri primerni negi so takšna tkiva sposobna stalne in neomejene delitve. Iz majhnega dela rastline lahko vzgojimo številno "potomstvo". Del tkiva se goji tako dolgo v epruvetah, dokler iz njega ne nastanejo majhne rastline. Kasneje postopamo z njimi, tako kot z rastlinami, ki so zrasle iz semena. Pri tem načinu gojenja se lahko pojavijo mutacije le, če je prišlo do kemične ali fizične poškodbe tkiva.
