Funkcija stebla
Steblo ali deblo lahko imenujemo hrbtenico rastline. Steblo rastlino drži pokonci v večini primerov ter raste tako, da bodo imeli listi zadostno količino zraka in svetlobe, kar jim omogoča proizvajanje energije, ki jo rastlina rabi za rast in cvetenje. Ena najpomembnejših vlog stebla ali debla je dovajanje vode in hranilnih snovi v različne dele rastline. Steblo je eno izmed treh osnovnih delov rastline, druga dva pa sta korenina in listi. Stebla so ponavadi cilindrične oblike ter različnih debelin. Lahko so ravna ali razvejana, zelena ali olesenela. Stebla so ponavadi gibčna in se obračajo, tako da se listi postavijo v najbolj primeren položaj za zajemanje sončne svetlobe. Olesenel štor se tvori takrat, ko rastlina rabi stabilno podlago in doseže ustrezno višino, ki jo rabi za fotosintezo in razmnoževanje. Obstajajo tudi zemeljska stebla, ki so različnih oblik in imajo funkcijo shrambe hranilnih snovi ter so organ, ki pomaga rastlini preživeti, kot v primeru čebulastih rastlin.
Jedro
V središču stebla ali debla rastline se nahaja jedro. Pri nekaterih rastlinah je jedro zelo tanko, pri drugih pa jedro izpolnjuje večji del pravega stebla. Jedro je večinoma sestavljeno iz mehkih in belih celic. V jedru se shranjuje nakopičena zaloga energije v obliki sladkorja ( najboljši primer je sladkorni trst), ali v obliki škroba, kot v primeru sagovega drevesa. Trajnice rabijo to energijo spomladi, da lahko tvorijo liste, enoletnice pa za izdelavo semena jeseni. Ko je vsa energija uporabljena, se jedro posuši. Pri nekaterih rastlinah v tem primeru steblo postaja znotraj prazno, npr. kot v primeru bambusa ali bezga.
Izreden sistem
Iz jedra pa prav do površinskih plasti stebla tečejo jedrni prameni. Znotraj notranjega jedra so veziva, ki dovajajo vodo in hranilne snovi. Hranilne snovi se dovajajo od korenine do listov, cvetov in plodov ter obratno. Okoli jedra se nahaja obrambna plast skorje, ki je pri večini rastlin sestavljena iz podolgovatih tkiv z debelo steno. Les ima nalogo držati steblo v pokončnem položaju.
Vse tkiva imajo lastno nalogo
Okoli olesenelega dela stebla rastline se nahaja plast ličja, ki ima zelo tanke stene. Preko te plasti se dovajajo hranilne snovi, ki se nahajajo v vodi. Prenos lahko teče v obe smeri navzgor in navzdol. V steblu se nahajajo tudi celice, odgovorne za rast, ki so odgovorne za rast debla po širini. Sekundarna skorja pri drevesih je sestavljena iz plutovinastega tkiva in zelenih kortikalnih celic, ki so zaščitene s plastjo celic plute. Čisto od zunaj se nahaja koža. V plutovinastih celicah kože se nahajajo bradavičasti tvori, skozi katere rastlina sprejema zrak, ki ga potrebuje za različne kemične procese, ki se izvajajo v steblu v teku presnove energije in pri dovajanju hranilnih snovi.
Območje rasti
Celice, odgovorne za rast, se nahajajo v vršičkih stebel in mladik in tvorijo tako imenovano meristemsko tkivo. Majhne kvadratne celice se stalno delijo in steblo raste navzgor. Rast po širini imenujemo sekundarna rast. Območja rasti obstajajo tudi na mestih, kjer se tvorijo stranski popki, zaradi katerih se deblo razveja. Če stranske mladike dobro rastejo, vrh rastline neha rasti in rastlina postane zelo razvejena. Če močno rasteta vrh in stranske mladike, pa govorimo o piramidni rasti, kot na primer pri jelki. Vse rastline nimajo pokončnega štora. Vzpenjavke imajo mehka stebla, ki naokoli iščejo oporo, da se lahko vzpenjajo navzgor. Zelo zanimivo je, da se stebla vedno ovijajo na isti način. Hmelj in fižol se vedno ovijata v desno, v nasprotni smeri od gibanja sonca. Medtem se stebla ajde vedno ovijajo v levo, v isti smeri kot gibanje sonca.
Različne barve
Vse stebla oziroma debla niso zelena ali rjava. Na primer rdeči dren ima veje v rdeči barvi. Stebla mnogih rastlin vsebujejo še dodatne snovi, katerih prenos se izvrši po posebnih kanalčkih. Pri jelki je to smola, rabarbara ima oksalat, hrast tanin. Pri sobnih rastlinah je mleček najbolj znana dodatna snov. Zelena stebla so ponavadi mehka in jeseni uvenejo, da lahko spomladi ponovno zrastejo. Olesenela stebla so rjava in trda, pozimi izgubijo samo liste (drevesa in grmi). Večina stebel in debel ima vgrajen signal, kaj je "dol" in kaj "gor". Rastline rastejo v obratni smeri kot gravitacija. Botaniki ta pojav imenujejo negativen gravitropism.
