Rastline za zacetnike
Kolikor je različnih vrst rastlin na svetu, toliko je različnih zahtev. Za začetnike brez izkušenj v vzgajanju sobnih rastlin so najprimernejše bujno rastoče trajne rože. To so rože, ki rastejo in cvetijo v nezahtevnih pogojih. Prenašajo prah, spremembe temperatur in prepih. Nekatere izmed njih, kot na primer navadna ščitovka, zrastejo tudi v temnih prostorih. Navadno ščitovko moramo redno zalivati, toda postavimo jo lahko tudi na hladno stopnišče. Nekatere rastline zdržijo dolgo obdobje suše: sanseverija, sukulente, kaktusi. Zalivamo jih samo, ko je prst v celoti suha, pozimi pa zelo redko ali sploh ne, kot na primer klivijo. Te rastline presajamo enkrat na dve do tri leta.
Cvetoče rastline
Na okenski polici gojitelja začetnika ne sme manjkati cvetočih rastlin. V to skupino spada vodenka, katero samo včasih zalijemo in bo cvetela obilno in dolgo. Sem uvrščamo tudi naslednje rože: sobno primulo, srpastolisto krasulo, kimavo bilbergijo, vztrajno cvetoči žarkordeči mleček ter hmeljnico. Vzpenjavke, primerne za začetnike, so: tradeskancija, rombolistna vita, vzpenjavi filodendron ter tudi rožnata, prelepo dišeča navadna voščenka.
Vendar ima tudi trpežnost omenjenih rastlin svoje meje. Ker gre za žive organizme, bodo ti bolje uspevali, če jim namenimo malo pozornosti.
Rastline za zacetnike
| Afriška vijolica - Saintpaulia |
 |
|
| Avstralska vita - Cissus antarctica |
|
 |
| Begonia corallina "Lucerna" - Begonia corallina |
|
|
| Belocvetna krvika - Haemanthus albiflos |
|
|
| Bršljanasta aralija - Fatshedera lizei |
|
|
| Družinska sreča - Helxine soleirolii |
|
|
| Hmeljnica - Beloperone |
|
|
| Kimava bilbergija -Billbergia nutans |
|
|
| Klivija - Clivia miniata |
|
|
| Navadna sobna lipa - Sparmannia africana |
|
|
| Navadna ščitovka - Aspidsira elatior |
|
|
| Pisana kopriva, koleus - Coleus blumei |
|
|
| Premenjalnolistna ostrica - Cyperus alternifolius |
|
|
| Pritlikavi hamerops - Chamaerops humilis |
|
|
| Rombolistna vita - Cissus rhombifolia |
|
|
| Sanseverija - Sansevieria |
|
|
| Sobna primula -Primula obconica |
|
|
| Srpastolista krasula - Crassula Falcata |
|
|
| Sukulenti in kaktusi različnih vrst |
|
|
| Tradeskancija - Tradescantia |
|
|
| Vodenka -Impatiens |
|
|
| Žametnica -Tagetes |
|
|
| Živikasta kosmuljka - Chlorophytum comosum |
|
|
- cvetoče rastline
- zelene rastline
Temperatura
Od nje je odvisna hitrost rasti rastline. Če znižamo temperaturo v sobi, bo rastlina rasla bolj počasi. Ko zvišamo temperaturo, bo rastlina rasla hitreje, toda rezultat prehitre rasti je lahko slabotnost mladik, kar pomeni, da bodo manj odporne na škodljivce in bolezni.
Primerno ravnotežje je ključ do uspeha pri gojenju rastlin.
Centralna kurjava suši zrak, kar pomeni nizko vlažnost zraka. Da bi bile rastline zdrave, moramo skrbeti za ustrezno vlažnost zraka. Hladna, neogreta spalnica, je idealen prostor za prezimovanje takšnih rastlin, kot sta na primer pelargonija ali fuksija.
Naprej moramo ugotoviti, katere rastline so najbolj primerne za gojenje v našem stanovanju. Pozorni moramo biti na to, da nas večina spreminja temperaturo ponoči in podnevi, ter da so v našem stanovanju pogosti prepihi, ki lahko poškodujejo rastline. Če si želimo rastlin, ki imajo rade toploto, jim moramo posvetiti več pozornosti saj lahko vrste, ki imajo rade visoke temperature, zahtevajo večjo vlažnost zraka, več svetlobe in vode.
Nekatere vrste, odporne na zmrzal, kot na primer fuksije in kamelije, v prevročem prostoru ne bodo cvetele ali pa bodo izgubile cvetove. Čebulne rastline, kot so hijacinte in narcise, dlje cvetijo v hladnem prostoru. Pozimi cvetoče ciklame in azaleje zahtevajo temperaturo 13°C in nikoli ne bodo cvetele pri visoki temperaturi.
Rastline, ki so ustrezne za gojenje v kopalnici, imajo rade toploto in visoko vlažnost zraka.
Gnojenje
Sobne rastline rabijo v obdobju rasti (marec - september)več hranilnih snovi. Ponavadi jih gnojimo s tekočim gnojilom vsakih 14 dni.
Podobno kot zelene okrasne, tudi cvetoče sobne rastline zahtevajo gnojenje v določenih obdobjih življenja. Nekatere rastline zahtevajo gnojenje čez celo leto, nekatere pa samo v obdobju rasti. Sveže posejane rastline po presaditvi nekaj časa ne rabijo zalivanja, ker imajo gnojila v novi prsti, kar omogoča rast rastline. Gnojenje začnemo po 4 do 6 tednih po presaditvi rastline v šotno zemljo in po dveh mesecih po presaditvi rastline v humus.
Vedno se moramo držati navodil na embalaži in ne prekoračiti priporočene doze, ker lahko s tem uničimo rastlino. Osnovno načelo je, da naprej zalijemo rastlino, počakamo, da voda odteče ter jo nato gnojimo.
Uporabimo lahko tekoče gnojilo. Mešamo ustrezno dozo gnojila z ustrezno količino vode in rastline zalivamo od spodaj. Ko rastline vsrkajo zadostno količino tekočine, lahko pustimo višek tekočine za pol ure v podstavku, ker zato lahko zaradi izhlapevanja gnojila nastane koncentracija, ki lahko poškoduje rastline.
Nekatera tekoča gnojila lahko dajemo neposredno v zemljo. Ponavadi nakapljamo določeno količino gnojila v zemljo in nato zalijemo rastlino.
Gnojilne palčice so posebej uporabne za viseče košare, korita in druge lončnice. Majhne palčice, ki so prepojene z gnojilom, zataknemo v zemljo. Vlaga v zemlji bo sprostila gnojilo. Palčice trajajo dva meseca, koliko pa jih uporabimo, je odvisno od dimenzije lončkov ali košar, v katerih rastline rastejo.
Pogosto gnojenje moramo združiti z odstranjevanjem škodljivcev. V prst, v kateri rastejo rastline, damo majhne tablete.
Gnojenje s škropljenjem listov, je zelo uspešna in hitra metoda, za nekatere poškodovane rastline je še posebej priporočljiva po obdobjih zanemarjanja rastlin, neustreznem gnojenju ali pomanjkanju pravilnega zalivanja.
Znamenja pomanjkanja hranilnih snovi
Nezadostno gnojenje - majhni bledi listi, rastlina raste zelo počasi ali sploh ne raste. Spodnji listi odpadajo.
Nepravilno gnojenje - pomanjkanje ustreznega gnojila povzroči krajše cvetenje celo takrat, ko listi dobro rastejo.
Presajanje
Korenine lončnic nimajo preveč prostora za razvoj. Zelo pomembna je vzgoja rastlin v ustreznih lončkih, napolnjenih s prstjo, bogato s hranilnimi snovmi. Najboljše obdobje za presajanje rastlin je pomlad, ker jim na ta način zagotovimo hranilne snovi za rast. Presajanje ne pomeni samo menjave starega, majhnega lončka z novim, večjim, ampak včasih pomeni le menjavo prsti v obstoječem lončku. Odvisno od vrste, nekatere rastline presajamo vsaki dve do tri leti v večji lonček, napolnjen z rahlo prstjo, bogato s hranilnimi snovmi.
Če ima rastlina preraščeno koreninico, je nujna menjava lončka z večjim. To prepoznamo po korenini, ki gleda iz dna lončka ali korenini, ki raste nad površino zemlje. Rastlino vzamemo iz lončka, pregledamo korenine in namestimo v večji lonček.
Eno uro preden presadimo rastlino, jo zalijemo, da jo lažje vzamemo iz lončka.
Svetloba
Vse rastline potrebujejo ustrezno količino svetlobe, vendar večina izmed njih ne prenaša neposrednega sonca. Razlikujemo rastline, ki imajo rade svetlobo, in rastline, ki imajo rade senco.
Življenje vseh rastlin je odvisno od fotosinteze. Če je vir svetlobe premajhen ali sploh ne obstaja, rastline propadejo. Rastline, ki v naravi živijo v bolj ali manj zasenčenih mestih, imajo bolj počasen proces absorpcije ogljikovega dioksida v primerjavi z rastlinami, ki rastejo v bolj sončnih mestih. Rezultat tega je, da svetloba uničuje klorofil v rastlini, ki živi v senci, hitreje, kot ga je rastlina sposobna ustvariti. Večina vode izhlapeva in rastlina začenja veneti. Ker je svetloba ključna za pravilno fotosintezo, je hitrost rasti rastline odvisna od količine svetlobe, ki jo rastlina dobi.
Pri nameščanju rastlin v stanovanju ne smemo pozabiti na sezonske spremembe razsvetljave. Ustrezno nameščena zrcala in svetlo pobarvane stene zvečajo količino odbite svetlobe v sobi. Zavese in žaluzije zmanjšajo količino direktne svetlobe, toda dajo dobro posredno svetlobo. Rastline, ki imajo rade svetlobo, vedno postavimo višje, kot rastline, ki imajo rade senco. Ko zalivamo rože, zasukajmo lonček za četrtino, da tako uravnotežimo obliko rastlin. Ne prestavljamo rastlin, ki imajo popke, ker to lahko povzroči njihove odpadanje.
V severnih sobah ni neposredne sončne svetlobe. Pozimi je razsvetljava zelo slaba in med poletjem manjka sončne svetlobe. Ponavadi je temperatura nižja, kot v sobah, v katerih okna gledajo v južno ali zahodno smer. Ta del stanovanja ima najbolj enotne svetlobne pogoje in zato ustreza na primer praproti, navadni monsteri, azaleji in bršljanu. Taka razsvetljava pa ne zadošča za cvetenje, razen če je v sobi dovolj odbite svetlobe.
Južne sobe so pod vplivom sončnih žarkov tako med poletjem kot pozimi. Takšni pogoji so ustrezni za rastline, ki imajo rade svetlobo, vendar lahko visoke temperature tudi poškodujejo rastline. Rastlinam moramo nujno zagotoviti dobro zračenje. Južne lege so odlične za rastline, kot so na primer kaktusi, sukulente, zelišča in pisane koprive, ki imajo rade sonce.
Vzhodne sobe imajo sončno svetlobo od jutra do poldneva. So dobro razsvetljene z ne previsoko temperaturo. Primerne so za rože, kot so na primer afriška vijolica, lepa voščenka in božična zvezda.
Zahodne sobe se segrevajo zelo hitro, posebej med poletjem. Rastline v njih moramo postaviti stran od oken. Razsvetljava v zahodnih sobah je zelo dobra, toda preintenzivna. Tukaj dobro rastejo pelargonije, begonije in alamanda.
Čiščenje
Na rastlinah se nabira tudi prah, ki lahko moti fotosintezo in lahko povzroči nepravilno rast rož. Pri izboru načina čiščenja rastlin, moramo upoštevati načela za njihovo zalivanje, predvsem pa tudi zdravo pamet. Če rastline ne prenašajo preveč vlage, se izogibamo njihovemu poplavanju z vodo ali zalivanja s tušem. Znano je tudi, da so socvetja rastlin bolj občutljiva kot listi, zato mora biti način čiščenja drugačen v obdobju cvetenja in po cvetenju. Način čiščenja moramo prilagoditi posameznemu razvojnemu obdobju.
Poplavljanje rastlin je bolj uporabno za manjše rastline, kot na primer poprovko in menziesovo tolmiejo, katerih listi z dlačico lahko zadržujejo prah. Ta vrste rastlin ne smemo umivati z uporabo spreja, kjer so preveč občutljive. Lonček močno držimo, istočasno ujamemo stebelca med prsti in zemljo z dlanjo. Obrnemo rastlino s korenino navzgor in rastlino poplavimo v prej pripravljeni mlačni vodi. Vodo nežno pomešamo. Na ta način odstranimo prah in mrtve insekte, rastlina pa dobi svež videž.
Rastline, kot so kaktusi, sukulenti in afriška vijolica, imajo dlačico na listih, ki jo lahko poškodujemo z umivanjem z gobico ali s krpo. Za njihovo čiščenje lahko uporabimo majhno krtačko, narejeno iz mehke dlake.
Liste velikih rastlin, kot na primer navadne monstere, lahko brišemo z mokro krpo, medtem ko z dlanjo od spodaj držimo list.
Rastline z drobnimi in nežnimi listi, kot na primer klinastolistno lascio, čiščimo s škropljenjem, vendar na njej ne smemo pustiti kapelic vode.
Veliko bolj odpornih rastlin ima rado nekajurne poletne nežne dežne tuše. Pred postavitvijo rastline nazaj v stanovanje se moramo prepričati, da je ta suha.
Rastline lahko čistimo tudi z uporabo tuša. Rastline postavimo v kad. Da se izognemo preobilici vode v lončku, ga pokrijemo s plastično vrečko. Na ta način bolj natančno čistimo liste in se izognemo splakovanju prevelike količine prsti iz lončka. Za škropljenje uporabljamo mlačno vodo z ne premočnim curkom. Takšno škropljenje je najbolje narediti zjutraj, da se lahko rastlina čez dan posuši.
Prah se s stikom z vodo spreminja v blato, zato v primeru velikih rož, pred kopanjem obrišemo prah iz listov s posebno krtačko iz peresa ali umetne snovi. Za odstranjevanje prahu iz majhnih rastlin je odličen fotografski čopič.
Med čiščenjem rastlin je potrebno preveriti njihovo zdravje. Redni pregledi nam omogočijo zgodnje odkritje bolezni ter uničenje škodljivcev.
Zalivanje
Velja pravilo, da čim višja je temperatura in čim manjši lonček, tem bolj pogosto rastlino zalivamo. Rastline zalivamo samo takrat, ko je vrhnja plast zemlje suha. To preverimo tako, da damo prst precej globoko v zemljo. Ne smemo pozabiti, da mora biti zemlja nekaterih rastlin, kot na primer pri spatifilu, vedno vlažna, ampak ne mokra. Nikoli ne smemo zalivati rastlin na zalogo.
Dolžina obdobja, ko lahko rastlina zdrži brez vode, je odvisna od njene vrste in starosti. Sadike se lahko posušijo že v enem dnevu, medtem ko rastline z mesnatimi listi lahko zdržijo brez zalivanja tudi cel mesec.
Na splošno zalivamo rastline takrat, ko to potrebujejo. Posamezne vrste potrebujejo različne količine vode v različnih časovnih presledkih. Količina vode je odvisna od velikosti rastline, njenega okolja in letnega časa. Več vode potrebujejo rastline v obdobju rasti, manj v obdobju mirovanja. Premajhna količina vode povzroči, da vlaga ne prodre v spodnje dele prsti, zato bodo korenine rasle skozi luknje v lončku, da bi našle vodo in zemlja se začne krčiti. Preobilica vode povzroči pomanjkanje kisika in naredi idealne pogoje za razvoj gnilobe.
Večina sobnih rastlin so zelene okrasne rastline, katere moramo pogosto in obilno zalivati od pomladi do jeseni, pozimi pa zmanjšamo zalivanje. Zgornji del prsti, okoli 1,2 centimetra, se mora posušiti pred naslednjim zalivanjem. Zelo nevarno je zalivanje z majhnimi količinami vode. Tako lahko nastane preobilica vode, ki je lahko vzrok zelenega mahu na površini.
Cvetoče rastline zahtevajo vlažno zemljo ves čas. Da pa bi ne nastala preobilica vode, vedno moramo pred zalivanjem preveriti zemljo s prstom.
Cvetoče rastline iste imajo zahteve, kot zelene okrasne rastline v obdobju rasti, zato jih pozimi pustimo, da se zemlja posuši v lončku in jim namenimo samo nekaj kaplic, ali jih poškropimo, ko se rastlina začenja sušiti.
Vedno zalivamo z mlačno vodo. Posodo z vodo pustimo v istem prostoru, kjer so rastline, celo noč, da ima ta sobno temperaturo. S tem bo izhlapel tudi klor. Rastline, občutljive na klor, kot na primer azaleja zalivamo s prekuhano vodo. Idealna za zalivanje je deževnica, vendar ne iz mestnih ali industrijskih območij.
Rastline lahko zalivamo od zgoraj ali od spodaj. Zalivanje zgoraj nam dovoli kontrolo količine vode, ki jo dajemo rastlini in splakovanje preobilice rudninskih soli. V obdobju rasti napolnimo z vodo prostor med površino zemlje in robom lončka. Pozimi nehamo zalivati že, ko se voda prikaže pod lončkom. V takem primeru napolnimo podstavek z vodo čez pol ure pogledamo, kaj se je z vodod zgodilo. Če je rastlina vsrkala vso vodo, napolnimo podstavek še enkrat in počakamo še pol ure, kasneje pa izpraznimo preobilico vode iz podstavka.
Nekatere rastline ne marajo mokrih listov in cvetov. Lonček z rastlino postavimo v večjo posodo, napolnjeno z vodo, ki sega tik pod raven zemlje v lončku. Rože vzamemo iz posode, ko se površina zemlje začne bleščati ter pustimo, da se višek vode izteče v podstavek in počakamo, da jo zemlja vsrka.
Ananasovke zalivamo na poseben način. Njihovi listi tvorijo rozeto, ki jo napolnimo z vodo. Vedno preden ananasovko naslednjič zalijemo, očiščimo iz rozete staro vodo (na en ali dva meseca). Zemljo zalivamo samo takrat, ko se posuši.
