Gostocvetni asparagus - Asparagus densiflorus
Gostocvetni asparagus je pogosto gojena sobna rastlina. Rastlino poznamo tudi kot gostocvetni špargelj, pritlikavi beluš ali asparagusovo praprot. Gostocvetni asparaguss svojimi vedno zelenimi, povešenimi in elegantnimi mladikami daje zelo prijeten vtis. V družino lilijevk spada Asparagus officinalis, ki je gojen kot zelenjava špargelj in ima mlade jedilne spomladanske mladike. Iz te družine izhaja tudi veliko sort sobnih rastlin, ki se ne gojijo le kot sobne rastline, ampak tudi kot rezane cvetje. Na primer Asparagus setaceus se uporablja kot dodatek za šopke. Za viseče posode je najbolj primeren gostocvetni asparagus,
ki spada v družino Liliaceae - lilijevk.
Lastnosti
Velikost: gostocvetni asparagus je bujno rastoča rastlina s povešenimi vejicami, številnimi stranskimi rumenkasto zelenimi listnimi poganjki, ki so sploščeni. Rastlina ima bele drobne cvetove, njeni rdeči plodovi pa niso jedilni. Ustrezno zalivana rastlina tvori 5 do 6 mladik na leto.
Čas cvetenja: maj-junij.
Vonj: ne diši.
Življenjska doba: rastlina lahko živi veliko let, toda po dveh do treh letih izgubi svojo moč in bolj počasi raste.
Težavnost oskrbe: rastlina je lahka za gojenje. To je značilno tudi za druge sorte, kot so: Asparagus sprengeri, Asparagus plumosus "Nanus" (nizek grm), Asparagus asparagoides, Asparagus falactus. Vse sorte so primerne za hidroponično gojenje.
Nasveti za gojenje
Preden kupimo: kupovati moramo samo sveže, prelepe zelene rastline, ki imajo veliko mladik. Izogibamo se rastlinam, ki imajo porumenele liste.
Kdaj jo kupimo: vso leto.
Temperatura: rastlina se pozimi bolje počuti pri nižji temperaturi, toda ni to nujen pogoj.
Svetloba: rastlina ima rada svetlobo, a ne prenaša neposrednega sonca.
Vlažnost zraka: rastline vlažimo, če se temperatura dvigne nad 18°C.
Postavitev: rastlina zelo lepo izgleda v viseči posodi ali na polici. Najboljši pogoji za razvoj rastline so na vzhodni ali zahodni okenski polici.
Zalivanje: v poletnih mesecih rastline redno zalivamo dva do trikrat na teden, pozimi pa omejimo zalivanje in jo zalivamo samo enkrat na teden. Pri nižjih temperaturah jo zalivamo še manj.
Gnojenje: poleti rastline gnojimo vsaka dva tedna s tekočim gnojilom.
Vrsta zemlje: rastlina ima rada mešanico listovke s šoto, ki je rahla, propustna in bogata s hranilnimi snovmi.
Presajanje: rastline presajamo v marcu.
Razmnoževanje: rastline lahko razmnožimo iz semen ali z delitvijo.
Obrezovanje: obrežemo samo stare ali odmrle vejice. Rastlina prenaša sploh zelo močno obrezovanje. Mladi novi poganjki zelo hitro zrastejo.
Nasvet
Jagodasti plodovi asparagusov so zelo strupeni.
Bolezni in drugi problemi
Kaparji (najbolj pogosto je to Aspidiotus rapax): na rastlini se tvorijo rjavo-rumene lise. Škodljivce najbolj uspešno odstranimo z uporabo ostrega noža ter nato rastlino obrišemo s tamponom, ki je prepojen z alkoholom. Kasneje jo umijemo z vodo.
Navadna pršica: ko je invazija večja, listi rastline rumenijo in odpadajo. Zelo redko uspe tako napadeno rastlino rešiti.
Uši: preventiva proti invaziji teh škodljivcev je pogosto tuširanje rastline.
Tripsi: to so majhne rjave žuželke, ki napadajo rastline najbolj pogosto pozno poleti. Živijo na listih. Mladike, na katerih živijo škodljivci, izgledajo skodrane. Uporabiti moramo insekticid.
Voskata uš: liste pokrivajo rumene lise, posebej vzdolž žil. Škodljivce odstranimo posebej s tamponom, namočenim v alkohol ali jih škropimo z namenskim insekticidom.
Listi rumenijo in iglice odpadejo: rastlini je presuho ali prevroče ter ji manjka svetlobe in hranilnih snovi. Preverimo kompost, lego in gnojenje.
Listi se povešajo, če je rastlina na prostem: rastlini je prehladno in listi so zmrznili. Rastlino rešimo, če jo postavimo v prostor s temperaturo okoli 13°C in ji obrežemo zgornji del.
